»Noža sploh nisem videl, oziroma se ga vsaj ne spominjam. Ne vem, ali je bil kratek ali dolg, širok lovski nož ali ozko bodalo, nazobčan kot nož za kruh ali zakrivljen nož ali nož na vzmet, kakršne imajo radi ulični nasilneži, ali pa morda celo mesarski nož, ki ga je izmaknil materi iz kuhinje. Vseeno mi je.«

»Na sovraštvo – nož je prispodoba za sovraštvo – odzove ljubezen in ga nazadnje premaga.«

»Zmagal sem s tem, ko sem preživel. Pomen, ki ga je nož dal mojemu življenju, pa je bil moj poraz.«

»Če verjamete v vrednost svobode govora, potem morate verjeti v vrednost svobode govora, ki vam ni všeč.«

»Mislim, da živimo v trenutku, v katerem svoboda izražanja, svoboda založništva v mojem življenju še nikoli ni bila tako ogrožena v zahodnih državah.«

»Ne maram ga. Menim, da ni preveč dobra oseba. Napadel je islam. Napadel je njihovo vero in verski sistem.«

»Postal sem čuden stvor, ki ni znan toliko po svojih knjigah kot po življenjskih peripetijah.«

»Tistega dopoldneva v amfiteatru ni bilo videti varnostnikov – zakaj ne? ne vem –, tako da je imel napadalec do mene prosto pot.«

»Dojel sem, da moram napisati knjigo, ki jo zdajle berete, preden lahko nadaljujem s čim drugim. S pisanjem bom končno sprejel stvarnost vsega, kar se je zgodilo, jo vključil v celoto svojega življenja. Ne bom se pustil odriniti kot žrtev, na nasilje bom odgovoril z ustvarjalnostjo.«